Kako dobro otrok bere in razume besedilo je precej povezano z bralno kulturo doma.
Mednarodne raziskave nedvomno dokazujejo, da otroci, ki so jim starši že v predšolskem obdobju veliko brali in se z njimi pogovarjali o prebranem, jim pripovedovali zgodbe, glasno brali znake in napise, so tudi kasneje dosegali precej boljše rezultate na testih pismenosti.
K razvoju bralne pismenosti lahko zato veliko pripomoremo prav starši. Najprej priporočamo, da imajo otroci doma knjige vedno na dosegu roke.
Če bomo otroku omogočili, da skupaj z nami preživlja čas ob knjigi, bo otrok ponotranjil branje kot vrednoto, branje bo videl kot nekaj koristnega in prijetnega. V takem primeru bo motiviran za branje tudi kasneje.
Starši začnemo interes otroka za branje razvijati že v predšolskem obdobju. Ko je otrok še čisto majhen, s kartonkami, igroknjigami, kasneje pa s slikanicami in poučnimi otroškimi knjigami najprej razvijamo predvsem zavedanje, da branje obstaja in ga spoznavamo z bralnimi trenutki. Skozi prijetne situacije (npr. branje v naročju) otrok spoznava, da je branje prijetno, kasneje pa ugotovi, da je tudi koristno. Otrok najprej spoznava, kako je knjiga organizirana, torej kaj je naslov, kje začnemo in končamo ter kako je pravilno obrnjena knjiga.
V predšolskem obdobju otroci opazujejo slike, črke, besede, jih znajo na sliki poiskati, označiti, prepoznati, znajo oceniti, katera beseda od dveh je daljša, kasneje se naučijo zlogovati.
Nakup knjige je v predšolskem obdobju vedno pameten nakup, saj se otroci k tem knjigam vračajo tudi kasneje. Če v predšolskem obdobju spoznava črke in kasneje besede, v prvi triadi osnovne šole to isto knjigo lahko že čisto sam prebere.
Montessori materiali, kot so na primer lesene črke lahko zelo pomagajo, da otrok osvoji poznavanje črk. Kupiti pa jih je mogoče tudi ceneje, preko ponudnikov Temu ali Etsy.
S pomočjo lesenih črk se otrok nauči v katero smer so pravilno obrnjene črke. Na primer mali d in b. Na steno otroške sobe lahko zalepimo črke velikih in malih tiskanih črk skupaj. Na primer Aa, Bb, Cc. Tako bo otrok vizualno povezal katere črke označujejo isti glas.
S starši lahko otrok na sprehodu utrjuje znanje tako, da bere črke iz registrskih tablic vozil. Ko pozna otrok vseh 25 črk, jih lahko po dve skupaj zlagamo in otrok poskuša samo ti dve izgovoriti. Ponavadi se zdi otrokom to zelo smešno, zato je lahko tako učenje tudi zabavno (na primer: BE, ŠE, NE, KA KA, KU KU). Kasneje otroku naročimo, naj on sestavi skupaj 3 črke, mi pa jih preberemo. Ker otrok ne bo sestavil logične besede, bo najverjetneje vse kar bomo izgovorili otroku zelo smešno, vendar pa se bo v tej hecni igri mimogrede naučil izgovarjanja in povezovanja različnih črk (npr. BEK, KŽF, MLN).
Vedeti moramo, da je branje spretnost. Razvoj te spretnosti poteka podobno kot razvoj drugih psihomotoričnih spretnosti (npr. vožnja s kolesom) in je za njeno razvijanje potrebna nenehna vaja in urjenje.
Raziskave kažejo, da najboljše učinke dosežemo z vsakodnevnim kratkotrajnim branjem (5-6 minut na dan) doma in v šoli, skupno največ 15 minut dnevno. Na ta način bo otrok krepil miselno pozornost, delovni spomin, pozornost, bralno kondicijo in predvsem motivacijo za branje
Priskrbimo otroku knjige, ki bodo pritegnile njegovo zanimanje ali ki se mu bodo zdele smešne in zabavne. Če bo knjiga v otroški sobi postavljena na mestu, ki je dosegljiva otroku, bo zagotovo posegel po njej in jo pregledal.